Vizualno privlačna kompozicija in predanost lepemu sta zato osnovni vodili, ki se ju drži na terenu domačega ateljeja med uresničevanjem vnaprej zamišljenega kostumografsko-scenografskega koncepta. Skozi prijeme nadrealizma, maximalizma, hiperestetiziranja, romantičnega mačizma, glorificirane feminilnosti, glam kiča, retro futurizma ter subtilnega eroticizma, se tako skozi modo izraža na polju avtorske fotografije. Ker na ogled postavlja arhetipe, ki skozi sodobna izrazna sredstva dosežejo novodobni preobrat, bi ga lahko oklicali za nekakšnega modernega klasika.

Bolj kot fotografa, se vidi v luči vizualnega pravljičarja, ki mu ujeta podoba na kameri predstavlja zgolj skico. Le-ta namreč šele skozi proces fizične ali digitalne post-produkcije, uspe doseči želeno formo kolaža, ki se kot produkt največkrat manifestira v obliki posterja. Le-ta poseduje občutek zamrznjene brezčasnosti, saj se v nasprotju z zavajajočimi instantnimi trendi, v tehničnem smislu raje zgleduje po starih slikarskih mojstrih oz. portretnih formah dedka, akademika Sava Sovreta. Poleg tega pa v konceptualnem, največkrat črpa navdih iz grške mitologije, francoske burleske, italijanske renesanse, ruskega baleta, angleškega cirkusa, ameriške pop kulture itd.  Njegova dela zato ne moremo uvrščati med klasične portrete, ki odražajo stvarnost »tukaj in zdaj«, saj človeka raje prikaže večjega od življenja oz. v stilu mogočne prezence renesančnega kipa ali stripovskega superjunaka. Na izbrane subjekte tako sprva gleda kot na platno oz. nepopisan list, ki bo skozi manipulacijo postopoma dosegel nedotakljivost estetskega ideala. Lepoto bi zato lahko označili kot avtorjevo največjo vrednoto, slednji pa je veliko pomembnost pripisoval tudi Dostojevski, ki je bil mnenja, da bo le-ta nekoč rešila svet. Njegov umetniški izraz lahko obenem povezujemo tudi s filozofijo pop art-a, ki za konstrukcijo lastnega mita, ravno tako povzdiguje karizmatičnost vsakdanjih podob.

Dovršena transformacija modelov po načelu »obleka naredi človeka« pa je tista, ki poskrbi za uspešno karakterizacijo likov. Njihovo stiliziranje je skupek prirejanja osebnih zbirateljskih kosov, ki so posledica večletnega nabiranja oblačil iz druge roke v kombinaciji z rekviziti bolšjih sejmov. Zlahka ga torej okličemo za mojstra metamorfoz, ki skozi preobrazbo drugih izvaja lastni emocionalni striptiz. Sam pravi, da ga je stvarnost že (pre)večkrat pustila na cedilu, zato si raje vzpostavlja nekakšno navidezno resničnost oz. se pomika v utopični svet, ki mu dovoljuje dihati z odprtim umom. Inspiracijo za poimenovanje del pogosto črpa iz pregovorov, verzov pesmi ali filmskih citatov. Sporočilo izdelka pa je velikokrat kompleksnejše od na videz lahkotno berljive umetelne  podobe- ta se tiče edine univerzalne religije imenovane Človek (pa naj bo to njegova borba z notranjim ali zunanjim svetom). Morda nam o tem najbolje priča psevdonim »cloudy«, ki je angleška enakozvočnica njegovega imena. Le-ta namreč opominja na dejstvo, da si avtor skozi dela v prvi vrsti prizadeva razvedriti oblačnost.